HALOZE

Spodnje opise Haloške poti in potepanja po Štajerski prestolnici boste lahko prebrali čez mesec dni ob izidu Sidartinega vodnička.

Haloze so mladoterciarno gričevje panonske Slovenije. Prometno odročno obmejno gričevje je s skromnimi možnostmi za preživetje še do nedavnega veljalo za eno najbolj nerazvitih področij Slovenije. Haloze so bile od nekdaj agrarna pokrajina, v preteklosti znana po velikih družinah. Največ prebivalcev so imele po 2. svetovni vojni, nato pa jih je zaznamovalo izseljevanje in do leta 1991 se je število prebivalstva zmanjšalo za dobro tretjino. Pozabljene in odmaknjene so dolgo životarile, sedaj pa se počasi prebujajo.

Ime Haloze se prvič omenja v 15. stoletju kot Chalas in Kalosen. Izviralo pa naj bi iz latinskega Colles, kar pomeni vinorodne gorice, ali iz staroslovanske besede halonga, ki pomeni gričevnat svet.

Na severu pokrajino obrobljata reki Dravinja in Drava, na zahodu jo omejuje Boč, na jugu pa Donačka gora in Macelj. Gričevnata pokrajina  se na vzhodu in jugovzhodu razteza na hrvaško stran. Vzhodni del imenujemo tudi Vinorodne Haloze, saj vinogradi pokrivajo skoraj desetino površin, medtem ko v višjem zahodnem delu le dober odstotek. Več kot polovico zahodnega dela prekrivajo  gozdovi, zato mu pravijo tudi Gozdnate Haloze. Za Vinorodne Haloze je značilna in prevladujoča slemenska razložena poselitev, ki je sledila širjenju vinogradov. V Gozdnatih Halozah pa se je razvilo precej zaselkov in tudi samotne kmetije.

Haloze so priljubljen cilj številnih planincev. Čez gričevnati svet je speljana  tudi Haloška planinska pot, ki zahteva dva do tri dni hoje. Njen začetek je pri gradu Borl, zaključek pa na Donački gori, 882 m, ki leži sicer že izven Haloz ter je z Bočem in Macljem skrajni odrastek Vzhodnih Karavank. Najvišji vrh Haloz, Jelovice, 623 m, vabi s čudovitim razgledom na vso pokrajino.

Če smo že v Halozah, pa lahko obiščemo še dva izjemna kulturna spomenika, cerkev Matere božje na razgledni Ptujski Gori in dvorec Štatemberg.

28. Jelovice

NEZAHTEVNA NEOZNAČENA POT

NADMORSKA VIŠINA: 623 m

Jelovice so najvišji vrh gričevja. Zaradi višine in osrednje lege sredi Haloz je vrh izredno razgleden, pokrajino okoli sebe pa imamo kot na dlani. Upravičeno lahko rečemo, da stojimo na vrhu Haloz. Hodimo večinoma po mirnih, ne preveč strmih poteh skozi lep bukov gozd do vrha. Nanj se lahko odpravimo tudi popoldne, saj se bomo zamudili le dve uri.

IZHODIŠČE: Do Majšperka se lahko pripeljemo bodisi s ptujske smeri bodisi iz Slovenske Bistrice. Iz Majšperka se peljemo proti naselju Breg, kjer stoji tekstilna tovarna. Nadaljujemo po dolini potoka Skralska do zaselka Zgornja Sveča. Tik za avtobusno postajo na naši levi prečkamo potok in zavijemo v zaselek Zg. Sveča, kjer pustimo vozilo.

VIŠINA IZHODIŠČA: 285 m

OPIS: Začnemo po gozdni cesti, ki se nadaljuje za zadnjimi hišami v zaselku. Pot je neoznačena, zato sledimo »glavni« gozdni cesti, ki vijuga čez pobočje Jelovic. Gozdna cesta prečka nekaj manjših gozdarskih poti, ki prav tako vodijo proti vrhu, vendar raje ostanimo na glavni poti. Tik pod vrhom stoji gozdarska hiša Jelovice. Ob njej so urejene klopi, tako da si tu lahko privoščimo počitek. Večina vzpona je že za nami in  do vrha nas loči le še nekaj minut hoje.

VIŠINSKA RAZLIKA: 338 m

SESTOP: Vrnemo se po isti poti.

NAJPRIMERNEJŠI ČAS: Primerni so vsi letni časi.

DOLŽINA IZLETA:      Spodnja Sveča–Jelovece        1 ura

                                        Jelovice-Spodnja Sveča         1 ura

                                        Skupaj            2 uri

ZEMLJEVID: Rogaška Slatina z Bočem in Donačko goro, 1:25.000

29. Haloška planinska pot

NEZAHTEVNA OZNAČENA POT

NADMORSKA VIŠINA: 304  m

Na obrobju Haloz na skalnem pomolu nad Dravo stoji grad Borl, veličastna graščina, katere zgodovina sega vse do začetkov prejšnjega tisočletja.  Postavljen na skali 60 metrov nad rečno gladino nudi lep razgled po Dravski ravni do Ptuja, Ormoža, ob jasnih dneh pa tudi do Pohorja.

Pri gradu se začne tudi Haloška planinska pot, ki jo vzdržuje planinsko društvo Ptuj. Pot je speljana od gradu Borl preko Hrastovca, Cirkulan, Gradišča, Dravinjskega vrha, Gorce, Janškega vrha, Jelovice in Kupčinjega vrha do Donačke gore. Za celotno pot potrebujemo približno 21 ur oziroma dva do tri dni hoje.

Do začetka 80-ih let prejšnjega stoletja je bilo haloško področje planinsko precej zapostavljeno. Planinsko društvo Ptuj je leta 1983 ob 30. Obletnici svojega delovanja odprlo Haloško planinsko pot. S tem so se tudi Haloze vpisale na planinski zemljevid Slovenije. Pot se iz zanimivih dolin dviga na razgledne vrhove, od koder lahko opazujemo valovito gričevnato pokrajino v vsej svoji lepoti. Na prvi polovici poti hodimo večinoma mimo vinogradov in domačij, v drugem delu poti pa se gibljemo v redkeje poseljenem svetu, prekritem z gozdovi.

Ker na Haloški planinski poti, z izjemo Rudijevega doma pod Donačko goro, ni planinskih postojank, je pot razdeljena na etape in ne po dnevih, navedene pa so možnosti prenočevanja na turističnih kmetijah ali v gostiščih ob poti.

Grad Borl

Na grajskem območju je bila že v kameni dobi naselbina, v rimskem času pa je tu stal kastel. V pravo utrdbo so ga pozidali v 11. ali 12. stoletju, jedro gradu pa naj bi bilo še starejše. Grad naj bi imel že od vsega začetka pomemben strateški položaj, saj je bil v njegovi neposredni bližini rečni prehod, ki je predstavljal mejo med nekdanjo Ogrsko in Štajersko. Ogrsko ime za rečni prehod – borlyn –pa govori o prvih lastnikih utrdbe. Iz ogrskih rok je prešel v fevd plemiške rodbine Ptujskih. Njegovo burno zgodovino so zaznamovali številni lastniki, pogosta pustošenja in ponovna obnavljanja. Leta 1706 je celo pogorel, vendar so ga kasneje obnovili v baročnem duhu. Med drugo svetovno vojno so imeli Nemci v njem zbirno taborišče, od koder so zapornike pošiljali v koncentracijska taborišča. Po vojni so v gradu uredili hotel, ki so ga kasneje opustili.

Od prvotne zgradbe se je ohranil le stolp, preostali del gradu pa vsebuje renesančne in baročne sestavine. Grad vse bolj razjeda zob časa, kateremu še najbolje kljubuje prednje dvorišče z obnovljeno baročno grajsko kapelo, ki jo uporabljajo za poroke in druge slovesnosti.

IZHODIŠČE: V Ptuju peljemo preko Drave in pod podvozom proti Ormožu. Pri tabli za Varaždin in Zagreb zavijemo desno (tudi tabla za Borl). Čez 8 kilometrov prečkamo Dravo. Grad stoji na griču pred nami. Na križišču zavijemo levo in vozimo dobrih 200 metrov do odcepa desno za grič, ki je na desni strani ceste, in nadaljujemo proti gradu.  

OPIS:

BORL-CIRKULANE

Začetek Haloške planinske poti je pri gradu Borl nad Dravo, 251 m. Tu je postavljena informativna tabla o Haloški planinski poti, njenih kontrolnih točkah in dolžini poti. Od gradu Borl se povzpnemo po cesti proti Vrbanjšku, 412 m, najvišjem vrhu vzhodnih Haloz. Če zavijemo desno, smo v tričetrt ure (od gradu) pri cerkvi sv. Ane, 304 m. Leva pot pa vodi proti vrhu Vrbanjška. Z vrha se po gozdni poti spustimo v razloženo naselje Hrastovec, 240-360 m. Tukaj je druga kontrolna točka. V naselju se obrnemo proti jugu in sestopimo v dolino, kjer prečkamo cesto in se povzpnemo na Gorenjski vrh s cerkvijo sv. Janeza, 331 m. Dober kilometer poti hodimo po grebenu proti naselju Brezovec. Po markirani poti sestopimo v dolino, kjer že vidimo Cirkulane. V slabe pol ure smo v Cirkulanah, kjer je tretja kontrolna točka. Tu lahko tudi prespimo.

CIRKULANE-PODLEHNIK

Iz Cirkulan, 213-280 m, se povzpnemo na severno pobočje, kjer po grebenu med travniki in vinogradi pridemo na Gradiški Hum, 336 m. Z vrha se odpira lep razgled po Halozah in Dravskem polju. Vračamo se po isti poti do hiše Gradišča 123, kjer zavijemo desno in se spustimo po pobočju do ceste. Tu gremo ponovno desno do križišča, kjer zavijemo levo do četrte kontrolne točke na turistični kmetiji Emeršič, kjer je možno prespati. Vrnemo se na križišče in nadaljujemo proti desni. Spustimo se v dolino potoka Psičina. Prečkamo potok in se vzpnemo na Varejski breg, 317 m, od koder nadaljujemo pot po grebenu na Dravinjski vrh, 320 m. V naselju je na domačiji Koletnik peta kontrolna točka. Z Dravinjskega vrha sestopimo v dolino potoka Rogatnica do kraja Podlehnik, 230 m. Previdno čez glavno cesto Maribor-Zagreb.

PODLEHNIK-NARAPLJE

V Podlehniku poiščemo pot proti Podlehniškemu ribniku. Odpravimo se proti severu in se povzpnemo na Gorco, kjer je pri gostišču šesta kontrolna točka. Nadaljujemo med vinogradi, vmes prečkamo dolino potoka Peklača in v slabih dveh urah dosežemo cerkev sv. Janeza Krstnika na Janškem vrhu, 416 m, kjer je tudi sedma kontrolna točka. Prihajamo v predel Haloz, kjer nad kmetijami prevladujejo gozdovi, svet pa je precej manj obljuden. Z Janškega vrha sestopimo po grebenu v dolino potoka Jesenica do kraja Naraplje, 250 m.

NARAPLJE-DONAČKA GORA

V zadnjem delu Haloške planinske poti se prvič povzpnemo nad 500 metrov nadmorske višine. Najprej nas čaka vzpon na najvišji vrh Haloz, Jelovece, prečenje pa bomo zaključili z Donačko goro, 882 m. Iz Narapelj se povzpnemo po markirani poti do cerkvice sv. Bolfenka, 539 m, na pobočju Jelovca. Od cerkvice se spustimo po zahodni strani do bližnjega križišča. Tu nadaljujemo naravnost do kmetije Novin, kjer je osma kontrolna točka. Nad kmetijo gremo proti zahodu skozi gozd in se povzpnemo na vrh Jelovice, 623 m. Z vrha se spustimo proti vasi Grdina nad Stopercami. Sicer ne sestopimo čisto do doline, ampak zavijemo pri kmetiji Kos levo proti Kupčinjemu vrhu, kjer je na kmetiji Bedenik deveta kontrolna točka. S Kupčinjega vrha se spustimo v manjšo dolino proti razloženemu naselju Čermožiše, 403 m. Od tod vodi pot naravnost proti jugu do Rudijevega doma na Donački gori (glej izlet št. 44), kjer je tudi deseta in zadnja kontrolna točka Haloške planinske poti.

Od doma se po strmi stezi v slabi uri povzpnemo na zahodni vrh Donačke gore, 881 m. Po grebenu lahko nadaljujemo tudi do uro oddaljenega vzhodnega vrha, 882 m. Do planinskega doma se vrnemo po isti poti, od tu dalje pa je v dolino možno sestopiti po različnih markiranih poteh. V tričetrt ure lahko sestopimo do avtobusne postaje v Sv. Juriju, kjer se z avtobusom lahko odpeljemo v Rogatec, Celje ali na Ptuj. Dobro uro in pol bomo potrebovali do Rogatca, enako do Stoperc, od koder imamo zjutraj avtobus proti Ljubljani, popoldne pa proti Ptuju.  

NAJPRIMERNEJŠI ČAS: Primerni so vsi letni časi.

DOLŽINA IZLETA:  Grad Borl-Cirkulane        4-5 ur

                                    Cirkulane–Podlehnik        5-6 ur

                                    Podlehnik-Naraplje          5-6 ur

                                    Naraplje-Donačka gora    5-6 ur

                                    Donačka gora-dolina         2-3 ure

                                    Skupaj            21-26 ur

ZEMLJEVID:  Atlas Slovenije, listi 94, 95, 96 in 97.

Informacije

Planinsko društvo Ptuj  --- tel / fax : 02 777 1511
http://www.pdptuj.si/

TIC Ptuj

HALO d.o.o.

Pristava 21/a, 2282 Cirkulane

Tel:      02 7620060 
           02 7620061

Internet: http://www.halo.si

0bstajajo prospekti o celotnih Halozah: slovenski, nemški in angleški ter mapa vinsko turistična cesta.

zadnja obnova strani:  4. april 2001
Pripravil: Sandi Kelnerič